V tej objavi na blogu bomo poglobljeno raziskali, ali so človeške odločitve svobodna volja ali zgolj nevronska aktivnost možganov, ki temelji na materialističnem pogledu na človeštvo.
Obstajata dva različna pogleda na človeško naravo. Po verskem pogledu na človeštvo imajo ljudje dušo, ki je nefizična entiteta, poleg fizičnega telesa. Duša je popolnoma ločena od fizičnega telesa in je vir človeških odločitev. Po drugi strani pa po materialističnem pogledu na človeštvo ljudje niso nič drugega kot fizična telesa. Razen fizičnega telesa ni duše. Zato so človeške odločitve zgolj nevrološki dogodki, ki se dogajajo v možganih. Če predpostavimo materialistični pogled na človeško naravo, ali se lahko ljudje svobodno odločajo? Z drugimi besedami, ali imajo ljudje svobodno voljo? Na primer, predpostavimo, da ko gospod A odpre hladilnik, najde le jagodno mleko in čokoladno mleko. Ali lahko gospod A po lastni volji izbere eno od teh dveh pijač?
V zvezi s tem vprašanjem argument proti svobodni volji sklepa, da g. A nima svobodne volje. Prvič, arbitrarne izbire so bodisi vnaprej določene s prejšnjimi dogodki bodisi se zgodijo naključno. Tukaj naključno dogajanje pomeni, da niso vnaprej določene. Na podlagi te predpostavke argument proti svobodni volji upošteva tako predpostavko o preddoločenosti kot predpostavko o naključnosti. Prvič, predpostavimo, da so arbitrarne izbire vnaprej določene s prejšnjimi dogodki. Argument proti svobodni volji sklepa, da v tem primeru nimamo svobodne volje. Če je bila na primer izbira g. A za jagodno mleko vnaprej določena že pred njegovim rojstvom, bi bilo težko sklepati, da ga je izbral po lastni svobodni volji. Drugič, predpostavimo, da se naključne izbire dogajajo naključno. V argumentu proti svobodni volji sklepamo, da tudi v tem primeru nimamo svobodne volje. Če je na primer izbira g. A za jagodno mleko zgolj naključen nevronski dogodek v njegovih možganih, bi jo bilo težko šteti za produkt svobodne volje.
Vendar pa obstajajo različne kritike tega argumenta. Glede na eno kritiko argumenta proti svobodni volji je sklep sicer sprejemljiv ob upoštevanju predpostavke o predeterminaciji argumenta proti svobodni volji, vendar sklepa ni treba sprejeti ob upoštevanju predpostavke o naključnosti. Zato se trdi, da sklepa argumenta proti svobodni volji prav tako ni treba sprejeti. Razlogi so naslednji.
Da bi bila poljubna izbira produkt moje svobodne volje, morata biti izpolnjena naslednja dva pogoja. Prvič, moram biti subjekt te izbire. Drugič, moja izbira ne sme biti vnaprej določena s prejšnjimi dogodki. Če pa je izbira vnaprej določena s prejšnjimi dogodki, je to v nasprotju z drugim pogojem za svobodno voljo. Zato moramo glede na predpostavko o predeterminaciji v argumentu proti svobodni volji sprejeti, da nimamo svobodne volje. Seveda lahko obstajajo tudi drugi pomeni svobodne volje, ki se razlikujejo od tega. Če stavek »svobodno sem se odločil« preprosto pomeni »storil sem, kar sem hotel«, potem je lahko moja izbira, ne glede na to, ali so bili prejšnji dogodki vnaprej določeni ali ne, še vedno produkt moje svobodne volje. Vendar se ta vrsta svobodne volje razlikuje od svobodne volje, ki izpolnjuje oba pogoja, ki ju tukaj obravnavamo.
Nadalje, tudi če je izbira naključna, sem lahko subjekt te izbire še vedno jaz. Glede na materialistični pogled na človeško naravo »A je izbral jagodno mleko« pomeni, da se je »v trenutku izbire v možganih A zgodil nevronski dogodek«. Predpostavimo, da ta nevronski dogodek pri A ni bil vnaprej določen s prejšnjimi dogodki. Tudi pod to predpostavko je A še vedno lahko subjekt te izbire. To je zato, ker ta predpostavka ne spremeni dejstva, da je »A izbral jagodno mleko« kot nevronski dogodek, ki se je zgodil v možganih v času izbire. Navsezadnje, če upoštevamo predpostavko o naključnosti argumenta proti svobodni volji, sklep ni potreben.
Da bi to razpravo globlje razumeli, je treba upoštevati različne raziskovalne rezultate in filozofska stališča, ki podpirajo materialistični pogled na človeško naravo. Na primer, napredek sodobne znanosti o možganih ponuja podrobne razlage o tem, kako so procesi človeškega odločanja povezani z nevronsko aktivnostjo v možganih. Nekatere študije kažejo, da lahko aktivnost na določenih področjih možganov napoveduje človeške izbire in vedenje. Takšne študije zagotavljajo pomembne namige za razumevanje svobodne volje z materialističnega vidika. Po drugi strani pa ostaja veliko razprav o tem, kako je mogoče te nevroznanstvene razlage uskladiti z empirično izkušnjo svobodne volje.
Poleg tega razprava o svobodni volji ni zgolj filozofska špekulacija, temveč je tesno povezana tudi z etičnimi in pravnimi vprašanji. Če ljudje nimajo svobodne volje v pravem pomenu besede, bi to pomembno vplivalo na koncepta odgovornosti in kazni. Če na primer zločinec ne bi svobodno izbral svojih dejanj, ampak bi bila ta zgolj posledica nevronskih dogodkov v možganih, kako bi lahko upravičili kazen? Ta vprašanja kažejo, da se razprava o svobodni volji razteza onkraj filozofske razprave na družbena in moralna vprašanja.
Razprava o svobodni volji navsezadnje zahteva poglobljeno razumevanje človeške narave, ki jo je treba raziskati z različnih vidikov, vključno s filozofskim, znanstvenim in etičnim. Čeprav imajo materialistični in religiozni pogledi na človeštvo različna izhodišča, igrata oba pomembno vlogo pri iskanju razumevanja bistva človeškega obstoja. S tem bomo lahko pridobili globlje razumevanje, kaj pomeni biti človek in kaj je človeško življenje.
