V tej objavi na blogu si bomo ogledali različne primere, da bi ugotovili, ali lahko uveljavljate lastništvo zgolj na podlagi posesti, na podlagi razlike med konceptoma posesti in lastništva.
Ali je oseba, ki uporablja predmet, tudi lastnik tega predmeta? Posest se nanaša na dejanski nadzor nad predmetom. Nasprotno pa je lastništvo opredeljeno kot pravica do uporabe, dobička ali razpolaganja s predmetom. Zato posestnik in lastnik nista vedno ista oseba.
Neposredna posest se nanaša na stanje fizičnega nadzora nad predmetom, vključno z izposojo ali shranjevanjem. Nasprotno pa se lahko oseba, ki ima pravico zahtevati vračilo predmeta od osebe, ki si ga je izposodila ali shranila, prav tako šteje za osebo, ki ima dejanski nadzor. To stanje pravice zahtevati vračilo se imenuje posredna posest. Tako neposredna kot posredna posest sta obliki posesti. Posest služi tudi javni objavi lastnika. Javna objava pomeni obveščanje drugih o tem, kdo ima katere pravice do predmeta. Med predmeti je večina premičnin, kot so klavirji, zlati prstani in torbe, javno objavljena kot lastnina osebe, ki ga ima v posesti.
Da se lastništvo predmeta prenese, mora lastnik postati prenosnik, skleniti veljavno pogodbo o prenosu s prevzemnikom in javno objaviti prenos lastništva. Prenos lastništva premičnin, katerih lastništvo je javno razkrito s priposestvovanjem, se javno razkrije s prenosom posesti. Obstajata dva primera, v katerih se lastništvo prenese s posrednim priposestvovanjem in prenos lastništva je javno razkrit: »revizija posesti« in »prenos pravice do vračila«. Če se na primer A strinja s prenosom lastništva klavirja na B, vendar se strinja, da si ga B izposodi za tri dni, ima B pravico zahtevati, da A po treh dneh vrne klavir. V tem primeru prenosnik ohrani neposredno posest, vendar se šteje, da je prevzemnik prevzel posest, kar se imenuje sprememba posesti. Po drugi strani pa predpostavimo, da C zaupa torbo, ki je v njegovi lasti, D-ju in ima pravico zahtevati njeno vrnitev, nato pa sklene pogodbo z E o prenosu lastništva torbe na E. Če C obvesti D-ja, da se je lastnik torbe spremenil, in prosi D-ja, naj torbo vrne E-ju, se D-jeva pravica, da zahteva vrnitev torbe, ki je v C-jevi posesti, prenese s C na E. Ta primer se imenuje prenos pravice do zahteve po vračanju.
Tudi če prenosnik ni lastnik, ali lahko prevzemnik pridobi lastništvo, ko prejme prenos posesti? V primeru premičnin, za katere je javno znano, da so v posesti, če je prevzemnik ravnal dovolj skrbno, vendar ni vedel, da prenosnik ni lastnik, in je s prenosnikom sklenil veljavno pogodbo ter javno objavil prenos posesti, prevzemnik pridobi lastništvo. To se imenuje »pridobitev v dobri veri«. Vendar pridobitve v dobri veri ni mogoče doseči s prenosom posesti s posredno priposestvovanjem. Ko prevzemnik pridobi lastništvo s pridobitvijo v dobri veri, prvotni lastnik izgubi lastništvo, tudi če tega ne želi.
Ta razlika med posestjo in lastništvom lahko vodi do različnih pravnih sporov. Težave postanejo še bolj zapletene, ko lastništvo blaga v komercialnih transakcijah ni jasno. Če na primer podjetje posodi stroje drugemu podjetju in se lastništvo strojev medtem večkrat prenese, je pomembno ugotoviti, kdo je dejanski lastnik. V tem primeru lahko vsako podjetje uveljavlja svoje pravice z razkritjem posesti in lastništva. Zato je za preprečevanje pravnih sporov pomembno jasno razumeti pojma posest in lastništvo ter ju dokumentirati in zabeležiti.
Po drugi strani pa predmeti, ki jih je treba razkriti z registracijo, ki je javna evidenca, ki jo upravlja država, niso predmet pridobitve v dobri veri. Premičnine, kot so avtomobili in letala, ki so z zakonom določene kot predmet registracije, se javno razkrijejo z registracijo, medtem ko se nepremičnine, kot so zemljišča in stavbe, javno razkrijejo z registracijo. Če je za tako dragoceno premoženje dovoljena pridobitev v dobri veri, bi to povzročilo odvzem lastništva proti volji prvotnega lastnika. To je nezaželeno, saj se osredotoča le na varnost transakcije in zanemarja varstvo pravic prvotnega lastnika.
Po drugi strani pa sta v vsakdanjem življenju pojma posest in lastništvo tesno povezana z zaupanjem med posamezniki, poleg pravnih vprašanj. Če na primer posodite denar prijatelju in kot zavarovanje prejmete uro, je posestnik ure prijatelj, ki si je denar sposodil, lastnik pa je še vedno oseba, ki si je denar posodila. V tem primeru ima oseba, ki si je denar sposodila, pravico, da uro prevzame, in to razmerje med posestjo in lastništvom temelji na medsebojnem zaupanju.
Skratka, posest in lastništvo sta pomembna pojma v smislu pravic in uporabe premoženja. Da bi se izognili pravnim sporom, je pomembno jasno razumeti razliko med njima in po potrebi poiskati pravni nasvet. Pomembno je tudi, da ta pojma dobro razumemo v vsakdanjem življenju in ohranjamo odnose, ki temeljijo na zaupanju.
