V tej objavi na blogu razmišljam o tem, kako so očetova veliko srce, zanesljivost in duh žrtvovanja postali vzor v mojem življenju.
Moja idealna oseba je moj oče. Moj oče ima vse lastnosti, ki jih cenim: veliko srce, zanesljivost in duh žrtvovanja za druge. Zaradi teh razlogov sem svojega očeta vedno spoštoval in ga imam za svojega vzornika.
Moj oče vodi majhno podjetje. Čeprav ni veliko podjetje, je njegova vloga vodje skupine zelo pomembna. Ko njegovi zaposleni pri delu naredijo napake, jih oče ne ošteva ali graja, ampak jih tolaži z besedami: »Iz napak se učiš.« Seveda jim ne odpusti kar tako na slepo. Daje jim nasvete, da ne bi več delali istih napak. Vedno mi reče: »Ljudje delajo napake. Zato je pomembno, da jim odpustimo, še pomembneje pa je, da jim pomagamo, da ne ponavljajo istih napak.« Uči me biti široko misleč človek.
Bil je tudi čas, ko je moj oče obiskal druga podjetja, da bi prosil za pomoč pri promociji načrta podjetja. Vsako podjetje mu je reklo: »Zaupamo ti, zato ti bomo pomagali.« Zavidal sem očetu, ker so mu drugi zaupali. Oče mi je rekel: »Da bi ti drugi zaupali, moraš pokazati, da si vreden zaupanja. In najboljši način za to je, da si zvest.« Od takrat se trudim drugim pokazati, da sem vreden zaupanja.
Moj oče je zelo predan in požrtvovalen. Ta vidik mojega očeta mi je všeč celo bolj kot tisti dve stvari, ki sem ju omenil prej. Morda se sliši smešno, ampak ko naročimo piščanca domov, ima oče rad piščančje krače, vendar jih vedno da meni in moji sestri ter najprej poje perutničke brez kože. Obiskuje tudi spalnice svojih zaposlenih, da pomaga pri čiščenju, in ko je kmetijska sezona, gre na podeželje pomagat pri kmečkih delih, tudi brez da bi ga prosila moja babica po materini strani. Kot nekdo, ki bo postal zdravnik in se žrtvoval za druge, se poskušam učiti iz očetovega zgleda.
Nekateri pravijo, da se ni dobro nenehno žrtvovati za druge, ker bodo to jemali za samoumevno, če boste s tem nadaljevali. Vendar se mi zdi pomoč drugim koristna in mislim, da ni prav, da ljudi, ki brez naše pomoči ne morejo storiti ničesar, ignoriramo tako, da jim rečemo: "Če vam bomo še naprej pomagali, boste postali bolj odvisni." Enako velja za zdravnike, ki prostovoljno opravljajo svoje storitve. Starejši ljudje, ki živijo sami v oddaljenih gorskih vaseh, potrebujejo pomoč nekoga drugega. Ali jih bo pomoč naredila bolj odvisne od drugih? Mislim, da ne. Namesto tega bodo čutili hvaležnost in bodo motivirani za več dela. Zato se mi zdi pomembno, da smo požrtvovalni do drugih.
Oče me je naučil veliko stvari. Ena od njih je, da moram imeti širok pogled na svet. Vedno poskuša razumeti perspektive drugih ljudi in najprej razmisli o njihovih situacijah. Zahvaljujoč temu sem se naučil biti obziren do drugih in razmišljati z njihove perspektive.
Tudi oče me je naučil, kako pomemben je zanesljivost. Vedno drži svoje obljube in naredi, kar reče. Zaradi tega si je pridobil zaupanje ljudi okoli sebe in ko sem to videl, sem se odločil, da želim biti kot on. Trdo delam, da bi postal nekdo, ki mu lahko drugi zaupajo.
Najbolj občudujem očetov duh žrtvovanja. Vedno daje prednost sreči drugih pred lastnimi interesi. Ne prizanaša ne času ne trudu, da bi pomagal drugim. Ko sem to videl, sem se odločil, da želim živeti življenje, predano drugim.
Moja idealna oseba je moj oče. Njegova široka miselnost, zanesljivost in duh žrtvovanja za druge me zelo navdihujejo. Še naprej bom sledil očetovim naukom, da bi se izboljšal in si prizadeval postati boljši človek. Skozi ta proces upam, da bom nekega dne postal spoštovana oseba, kot je moj oče.
Skozi očetov nauk si nenehno prizadevam postati boljši človek. Želim slediti očetovemu zgledu velikodušnosti, zanesljivosti in nesebičnosti ter postati nekdo, ki pozitivno vpliva na druge. Z očetovim naukom v mislih se bom še naprej izboljševal in si prizadeval postati boljši človek.
Tudi moj oče je poudarjal pomen marljivosti. Vedno se po najboljših močeh trudi, bodisi v službi bodisi doma, in s srcem se posveča tudi najmanjšim nalogam. Ko sem očeta videl v takšnem stanju, sem si navdahnil, da se pri vsem, kar počnem, po najboljših močeh trudim. Očetova marljivost mi je bila v velik navdih in si prizadevam, da bi tudi sam postal marljiv človek.
Tudi oče me je naučil, kako pomemben je odnos do odgovornosti. Vedno prevzame odgovornost za svoje delo in si prizadeva, da ga opravi do konca. Očetov odnos je bil zame velika lekcija in trdo delam, da bi tudi sam postal odgovoren človek.
Očetove nauke bom ohranil v srcu in si prizadeval postati boljši človek. Želim slediti očetovemu zgledu velikodušnosti, zaupanja vrednega in nesebičnega ter postati nekdo, ki pozitivno vpliva na druge. Skozi ta proces upam, da bom nekega dne postal spoštovana oseba, kot je moj oče.
