V tej objavi na blogu raziskujemo možnost, da bi napredek v človeški tehnologiji in inteligenci lahko podaljšal človeško življenjsko dobo za nedoločen čas, in analiziramo vpliv bioloških omejitev in družbenih dejavnikov na to možnost.
Homo Deus in možnost nesmrtnosti
Ljudje preživijo tako, da imajo na Zemljin ekosistem bolj uničujoč in daljnosežen vpliv kot katera koli druga oblika življenja, ki je kdajkoli obstajala. To izhaja iz orodij in tehnologij, razvitih med človeško evolucijo, pa tudi iz kompleksnosti naših družbenih struktur. Zlasti od industrijske revolucije naprej so ljudje s hitro napredujočo tehnologijo in industrializacijo preoblikovali naravno okolje, zaradi česar je Zemljin ekosistem doživel hude spremembe. V tem procesu so ljudje nenehno izboljševali svoje sposobnosti za zagotavljanje preživetja, posledično pa se je povečala tudi želja po podaljšanju življenja.
Tudi knjiga »Homo Deus« omenja te izboljšane človeške zmožnosti. Vizija prihodnjega človeštva, predstavljena v knjigi, prikazuje bitja, ki imajo veliko naprednejšo tehnologijo in inteligenco kot današnji ljudje, s sposobnostmi, ki presegajo obseg tega, kar ima človeštvo trenutno. Med branjem knjige sem začel razmišljati, da bodo v dobi »Homo Deusa« dejavniki, ki bodo podaljševali življenje s tehnologijo in kulturo, še bolj napredni kot v antropocenu. Še posebej sem se spraševal, ali bi tehnologije za podaljševanje življenja in različne inovacije, ki jih omogočajo, lahko podaljšale človeško življenjsko dobo v nedogled.
Če se bodo človeške zmogljivosti še naprej izboljševale, ali bo človeška življenjska doba na koncu dosegla neskončnost? Na podlagi tega vprašanja nameravam razpravljati o možnosti podaljšanja življenja z izboljšano inteligenco in zmogljivostmi Homo Deusa. Poleg tega si prizadevam za poglobljeno raziskavo življenjske dobe Homo Deusa z upoštevanjem družbenih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na dolgoživost – kot je stres, ki prevladuje v sodobni družbi – ter bioloških stroškov, potrebnih za ohranjanje izboljšane inteligence in zmogljivosti, kot je povečana stopnja dihanja.
Predpostavke in premise za študijo
Cilj te argumentacije je analizirati različne dejavnike, ki vplivajo na človeško življenjsko dobo, in nato argumentirati, ali je mogoče človeško življenjsko dobo na podlagi teh dejavnikov podaljšati v neskončnost. V ta namen postavljam več predpostavk.
Prva predpostavka je, da človeka obravnavamo kot en sam organizem. Z drugimi besedami, k temi pristopam s posplošenega vidika človeške vrste kot celote, namesto da bi se osredotočal na posamezne ljudi. Druga predpostavka je, da če dejavnik vpliva na človekovo življenjsko dobo, je treba ta dejavnik upoštevati. To omogoča bolj realističen argument.
Tretja predpostavka pravi, da tehnologije za podaljševanje človeškega življenja medsebojno delujejo z drugimi tehnologijami, zato je stopnja razvoja tehnologij za podaljševanje življenja sorazmerna s stopnjo razvoja drugih tehnologij. Ta predpostavka upošteva medsebojno odvisnost tehnologij.
Četrta predpostavka se nanaša na dejavnike, ki so skupni ljudem in živalim. Če je na primer tehnologija za podaljševanje življenja učinkovita pri podaljševanju življenjske dobe živali, se predpostavlja, da se lahko ista tehnologija uporabi tudi pri ljudeh.
Peta predpostavka trdi, da je stopnja človekovega intelektualnega razvoja sorazmerna s stopnjo tehnološkega napredka. To upošteva dejstvo, da se je človeška inteligenca nenehno razvijala. Prav tako predpostavlja, da energija, ki jo ljudje porabijo za druge namene kot za intelektualno dejavnost, ostaja konstantna.
Končno se domneva, da se energija, ki jo ljudje porabijo med razmišljanjem, povečuje sorazmerno s človeško inteligenco. To je zato, ker človeški možgani porabijo znatno količino energije med kognitivnimi dejavnostmi, in temelji na predpostavki, da višja inteligenca zahteva več energije.
Dejavniki, ki vplivajo na človeško življenjsko dobo – tehnologije za podaljševanje življenja in izboljšana inteligenca
Ko razpravljamo o tem, kako se doba Homo Deusa razlikuje od antropocena, je treba najprej omeniti razliko v tehnološkem napredku. Homo Deus ima večjo inteligenco kot ljudje in bo posledično imel dostop do več tehnologij in virov. Pričakuje se, da bo ta tehnološka superiornost imela veliko večji vpliv ne le na Zemljin ekosistem, temveč tudi na celotno vesolje, kot ga ima današnje človeštvo.
Če pogledamo trenutni tempo razvoja tehnologij za podaljševanje življenja, lahko vidimo, da tako programska oprema kot biotehnologija napredujeta eksponentno. To kaže na to, da se podaljševanje človeške življenjske dobe, ki ga poganja tehnološki napredek, eksponentno povečuje. Vendar moramo upoštevati tudi dejstvo, da se z napredkom človeške tehnologije razvija tudi človeška inteligenca, kar vodi v povečanje porabe energije.
Ljudje porabijo približno 20 % celotne energije v možganih. Ta poraba energije se bo povečevala z rastjo inteligence. Ko se porabi več energije, postane presnovna aktivnost intenzivnejša, kar zahteva proizvodnjo več energije, kar bo na koncu povečalo srčno aktivnost. Ne smemo spregledati dejstva, da če se srčni utrip med tem procesom pospeši, obstaja možnost skrajšanja življenjske dobe.
Drug dejavnik, ki vpliva na človeško življenjsko dobo: stres
Drug pomemben dejavnik, ki vpliva na človeško življenjsko dobo, je stres. Kot družabne živali ljudje oblikujejo kompleksne družbene strukture za obrambo pred zunanjimi grožnjami in pridobivanje družbenih koristi. Vendar te družbene strukture pogosto zavirajo individualno svobodo, povzročajo družbene krivice in konflikte ter posledično ustvarjajo stres.
Stres je eden od vse bolj kompleksnih problemov v sodobni družbi. Ker tehnološki napredek spreminja človeški življenjski slog, smo izpostavljeni več informacijam in se soočamo z več možnostmi, kar lahko vodi v povečan stres. Stres ima pomemben vpliv tako na duševno kot telesno zdravje, kar lahko na koncu skrajša življenjsko dobo.
Po drugi strani pa lahko tehnološki napredek prispeva tudi k lajšanju stresa. Na primer, ko različne kulturne in rekreativne dejavnosti postanejo lažje dostopne, so ljudje sposobni učinkoviteje lajšati stres. Zato bodo ljudje v dobi Homo Deusa verjetno našli boljše strategije za obvladovanje stresa kot danes s pomočjo tehnologije.
Bo Homo Deus dosegel nesmrtnost?
Ko sintetiziramo dejavnike, ki vplivajo na človeško življenjsko dobo, pričakujemo, da bo prvi obravnavani dejavnik – napredek v tehnologijah za podaljševanje življenja – eksponentno naraščal. Drugi dejavnik, učinki podaljševanja življenja, povezani s stresom, so morda relativno manjši v primerjavi s prvim, vendar bodo še vedno imeli pomemben vpliv.
Zato lahko trdimo, da je verjetnost, da bo Homo Deus dosegel nesmrtnost, velika. Vendar ima ta argument več omejitev. Prvič, ne obravnava vseh dejavnikov, ki vplivajo na človeško življenjsko dobo. Drugič, ta argument se osredotoča le na skupne dejavnike med živalmi in ljudmi, manjka pa mu analiza življenjskih dob posameznih ljudi na mikro ravni.
Kljub temu menim, da je ta argument, ob upoštevanju značilnosti Homo Deusa, razpravljal o življenjski dobi prihodnjega človeštva in lahko prispeva k razlagi pojava staranja in upadanja rodnosti, ki ju opažamo v sodobni družbi. Prehod v starajočo se družbo se bo neizogibno zgodil, če se bo človeška življenjska doba še naprej daljšala.
