V tej objavi na blogu bomo z različnih zornih kotov preučili, kako vojna razkriva človeške želje in kako je prispevala k razvoju civilizacije in tehnologije.
Med večjimi vojnami, ki so povzročile uničujočo škodo po vsem svetu, sta prva in druga svetovna vojna. Prva svetovna vojna je bila spopad, ki se je odvijal predvsem v Evropi od 28. julija 1914 do 11. novembra 1918. Šlo je za obsežen spopad med zavezniškimi silami – vključno z Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo – in centralnimi silami – vključno z Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Z več kot 9 milijoni ubitih vojakov je zapisana kot ena najsmrtonosnejših vojn v zgodovini.
Druga svetovna vojna je trajala od 1. septembra 1939 do 2. septembra 1945 in je vojna, ki je povzročila največjo izgubo življenj in materialno škodo v zgodovini človeštva. Začela se je z invazijo nacistične Nemčije na Poljsko. Vojna se je končala, ko so Združene države Amerike odvrgle atomske bombe na Hirošimo in Nagasaki na Japonskem. Ta vojna je terjala približno 25 milijonov vojaških žrtev in do 25 milijonov civilnih žrtev.
Lahko bi rekli, da je človeška zgodovina zgodovina vojn. Skozi svetovno zgodovino so se vojne, tako velike kot majhne, dogajale nenehno in to se nadaljuje še danes. Ker je večina vojn povzročila uničujoče posledice, se mnogi ljudje osredotočajo na negativne vidike vojne. Vendar pa trdim, da je vojna pomembno prispevala k človeškemu napredku in da je tekmovalni duh, ki se kaže skozi vojno, spodbudil človeški razvoj. Seveda ta argument ni namenjen spodbujanju vojne. Če se ozremo nazaj v zgodovino, je imela vojna pozitiven vpliv na razvoj človeštva in civilizacije, razumevanje tega pa nam lahko pomaga pri pripravi na prihodnost.
Slovarska definicija vojne je »dejanje ali stanje, v katerem dva ali več nasprotujočih si narodov ali enakovrednih skupin uporabijo vojaško silo in druga sredstva za izsiljevanje volje nasprotnika«. Kot nakazuje ta definicija, lahko poleg vojn, ki vključujejo fizično vojaško silo, obstajajo tudi različne oblike vojne z različnimi cilji.
V preteklosti, preden so bile državne meje trdno določene, je bil glavni namen vojne uresničevanje nacionalnih interesov s teritorialno širitvijo. V sodobni dobi, po vzpostavitvi kapitalizma, so se vojne dogajale tudi za zavarovanje virov ali za vzpostavitev hierarhičnih odnosov med narodi. Poleg tega so bili primeri, ko je bila vojna uporabljena za doseganje psihološke enotnosti med državljani naroda. Do danes so se, čeprav so se uporabljena orodja in tehnologije spremenili, temeljna narava vojne – fizični spopad, ki vključuje mobilizacijo vojaške sile – ostala enaka. Vendar pa so se v sodobni dobi poleg tistih, ki vključujejo fizično silo, pojavile tudi različne oblike vojne. Na primer, hladna vojna – spopad med bloki narodov, ki izhaja iz ideoloških razlik med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo – je prav tako oblika vojne. Poleg tega so se s tehnološkim napredkom, ki je privedel do shranjevanja informacij v virtualnih prostorih, pojavile tudi vojne za informacije v kibernetskem prostoru oziroma kibernetsko vojskovanje.
Vsak spopad med dvema skupinama s specifičnimi cilji in oblikami nameravam opredeliti kot vojno. Ker je sodobna tehnologija napredovala do te mere, da je vodenje fizične vojne preveč nevarno, je vojna po mednarodnem pravu prepovedana že od druge svetovne vojne. Ker se ta prepoved nanaša na uporabo fizičnega nasilja, so različne oblike vojne še vedno verjetne in se dejansko dogajajo. Dejanja terorističnih skupin, kot je ISIS, prav tako predstavljajo spopad med skupinami, enakovrednimi državam, in zato spadajo v kategorijo vojne.
Nesporno je, da je vojna človeštvu povzročila tako veliko kot manjšo škodo. Kljub temu trdim, da je imela vojna pozitiven vpliv na razvoj človeške civilizacije. Če se ozremo nazaj v zgodovino, obstaja veliko primerov, kako je vojna pozitivno vplivala na sodobno civilizacijo. Brez pretiravanja lahko rečemo, da sodobna civilizacija ter znanost in tehnologija izvirajo iz vojne.
Sodobno vojskovanje, ki ga ponazarjata prva in druga svetovna vojna, je bilo prepleteno s hitrim napredkom znanosti in tehnologije. Nove tehnologije, povezane z vojno, razvite v tem obdobju, so po koncu vojn postale osrednje tehnologije sodobne civilizacije. Na primer, ko je med vojnami naraščal pomen razlikovanja med prijateljem in sovražnikom, se je razvijala radarska tehnologija. Radar, prvotno vojaška tehnologija, je bil prilagojen za uporabo mikrovalovnih pečic in se danes pogosto uporablja v sodobnem življenju, na primer v mikrovalovnih pečicah. Poleg tega je pomen logistike v vojnem času spodbudil razvoj tehnologij za predelavo in konzerviranje hrane. To je privedlo do rasti industrije predelane hrane, pri čemer so se izdelki, kot je neželena pošta, široko distribuirali, hitra hrana, kot so hamburgerji, pa se je širila po vsem svetu. Med vojnami se je povečal tudi pomen prenosa in obdelave informacij, tehnologije za obdelavo informacij, razvite v tem času, pa so kasneje privedle do razvoja decentraliziranih komunikacijskih omrežij in interneta. Računalniška tehnologija je napredovala za hitro obdelavo informacij, tehnologije šifriranja in dešifriranja informacij pa so privedle do tehnologij internetne varnosti in iskanja. V sodobni dobi, ko je vzpostavljen kapitalizem, je tehnološki razvoj neposredno privedel do napredka civilizacije; zato je neizpodbitno, da so svetovne vojne prispevale k razvoju človeške civilizacije.
Tudi vojne v preteklosti so pomembno prispevale k človeškemu napredku. Križarske vojne v srednjeveški Evropi so bile vrsta bitk, ki so se odvijale od 11. do 13. stoletja. Ko so krščanske družbe v Evropi poskušale ponovno osvojiti Jeruzalem izpod islamskega sveta, so iz islamskega sveta uvedli nove predmete, kot sta kompas in smodnik, kar je vodilo k razvoju evropske civilizacije. Uvedba smodnika je omogočila proizvodnjo topov in strelnega orožja, kar je postalo katalizator za propad fevdalne družbe, osredotočene na viteze. Če se v zgodovino vrnemo še dlje, se zgodi bitka pri Isu, ki jo je vodil Aleksander Veliki. V tej bitki je Aleksander osvojil ozemlja, ki so se raztezala od Perzije do zahodne Indije, v indijski regiji Gandhara pa se je rodila gandharska umetnost – združitev grške in indijske kulture. Na ta način so potek in izidi vojn ponudili lekcije za človeštvo in napredno civilizacijo.
Seveda obstajajo tudi primeri, ko sta kultura ali tehnologija nazadovali zaradi vojne. Na primer, inkovska civilizacija blizu Peruja je bila uničena, njen družbeni sistem pa se je sesul zaradi dvoletne vojne s Španijo, ki se je začela leta 1531. To lahko razumemo kot nazadovanje inkovske civilizacije, ki ga je povzročila vojna. Vendar pa lahko z vidika vsega človeštva to vojno razumemo kot proces, v katerem je bila relativno počasi razvijajoča se inkovska civilizacija odpravljena in nadomeščena z zahodno civilizacijo. To je podobno, kot je Homo sapiens izgnal neandertalce. Navsezadnje je bila inkovska civilizacija zaradi vojne nadomeščena z bolj razvito, kar pomeni napredek na svetovni ravni.
Vojno lahko razumemo kot skrajno manifestacijo človeških želja. Človeška pohlep po moči in posesti, ki ga žene želja po pridobitvi več, je privedla do tekmovanja med posamezniki in skupinami, in ko se konflikti med skupinami stopnjujejo, pride do spopada, znanega kot vojna. Človeštvo je s tekmovanjem napredovalo civilizacijo, vojno pa lahko štejemo za del tega procesa.
Vojna ni nujno potrebna za zadovoljevanje človeške konkurence ali želja. Vojna je zgolj skrajna metoda za doseganje teh ciljev; ni bistvena. Vendar pa lahko vojna poveča konkurenco med skupinami in pospeši razvoj civilizacije. To pa zato, ker tehnološki razvoj, ki v mirnem času poteka počasi, postane v vojnem času učinkovitejši zaradi intenzivne dodelitve obsežnih virov. Ni naključje, da se med vojno razvijajo različne tehnologije. Ker se tehnologija nato komercializira in jo uporabljajo množice, kar vodi k napredku civilizacije, tehnologije, razvite med vojno, na koncu postanejo gonilna sila človeškega napredka.
Vojna kot skrajna manifestacija človeških želja je pomembno prispevala k razvoju civilizacije. To ne velja le za tradicionalno vojskovanje, ki vključuje fizične spopade, temveč tudi za različne sodobne oblike vojskovanja. Na primer, trgovinske vojne za ekonomski dobiček in informacijsko vojskovanje v kibernetskem prostoru se pojavljata kot novi obliki, ki presegajo tradicionalni koncept vojne.
V sodobni družbi se s spreminjanjem narave vojne pojavljajo različne oblike konfliktov – kot so asimetrično vojskovanje, terorizem in informacijsko vojskovanje. Ti konflikti presegajo preproste vojaške spopade in imajo kompleksne učinke na družbene, gospodarske in politične razsežnosti. To spodbuja učinkovito razporeditev virov in tehnološki napredek ter včasih služi kot katalizator za preoblikovanje mednarodnega reda.
Konec koncev je vojna pojav, ki se neizogibno pojavi, ko človeštvo zasleduje lastne interese, in skozi ta proces človeštvo oblikuje nove tehnologije, kulture in družbene strukture. Čeprav so negativni vidiki vojne izraziti, se je človeštvo vedno razvijalo skozi ta proces in takšen razvoj se je pogosto zgodil v kontekstu vojne. Zato je lahko gledanje na vojno izključno v negativni luči nepopolna perspektiva in pomembno je preučiti nauke in napredek, pridobljen s tem.
Skratka, vojna odraža kompleksne človeške želje, različne oblike konfliktov, ki iz nje izhajajo, pa so pomembni dejavniki, ki lahko prispevajo k razvoju civilizacije. Na podlagi teh zgodovinskih dejstev se mora človeštvo lotiti preprečevanja prihodnjih konfliktov in spodbujanja mirnega razvoja.
