V tej objavi na blogu bomo raziskali temeljna načela, zakaj cene v kapitalistični družbi ne padejo zlahka, ko so se zvišale, in kako se spreminja vrednost denarja.
Zakaj cene samo rastejo?
V kapitalistični družbi smo nenehno vpleteni v potrošnjo. Razen če smo samozadostni ali se ukvarjamo z menjavo, kupujemo blago, ki ga potrebujemo, z denarjem. Ne glede na to, ali je bilo včeraj, danes ali jutri, naše življenje ne more obstajati brez potrošnje. Vendar pa so časi, ko je ta potrošnja motena – namreč, ko se cene dvignejo. To je zato, ker nas naraščajoče cene, medtem ko naš dohodek ostaja nespremenjen, silijo v prenašanje ustreznih težav v našem vsakdanjem življenju. V takih trenutkih pogosto godrnjamo: "Zakaj cene vedno samo rastejo in nikoli ne padajo?" Nasprotno pa nekateri ljudje gojijo upanje, da bi "če bi cene padle, lahko živeli malo bolj udobno".
V osnovi tega razmišljanja je predpostavka, da so »cene spremenljive«. Z drugimi besedami, ljudje verjamejo, da lahko cene rastejo, lahko pa tudi padajo. To je ena glavnih zmot, ki jih imamo o kapitalizmu. V realnosti kapitalističnega sveta cene nikoli ne morejo dejansko pasti. Vzemimo za primer hamburger. Pred petdesetimi leti je en sam hamburger stal 0.50 dolarja. Danes pa morate za enega običajno plačati med 5 in 7 dolarji. To pomeni, da se je cena v zadnjih 50 letih zvišala za več kot 100-krat. V tem času se cena hamburgerja ni niti enkrat znižala.
Občasno se pojavijo časopisni članki z naslovi, kot sta »Stabilnost cen življenjskih potrebščin« ali »Padec cen življenjskih potrebščin«. Ko beremo takšne članke, dobimo vtis, da cene, ki so prej naraščale, zdaj padajo in se stabilizirajo. Vendar so to le začasni in izolirani pojavi, ki se pojavijo le, ko je pretok denarja blokiran. Ko se poraba (povpraševanje) upočasni, lahko cene začasno stagnirajo ali padejo, vendar to povzroča stranske učinke na drugih področjih.
Predvsem pa zaposlovanje postane nestabilno, kar povzroča večjo škodo navadnim ljudem. Ker se potrošnja ne povečuje, podjetjem ni več treba proizvajati toliko izdelkov in posledično jim ni več treba ohranjati zaposlenih. Ko se potrošnja upočasni, delavci na koncu izgubijo službo. Čeprav lahko cenovna stabilnost, ki je posledica upočasnitve potrošnje, kratkoročno zmanjša količino denarja, ki prihaja iz mojega žepa, pa prinaša večje tveganje, da bom v celoti izgubil službo.
Zakon ponudbe in povpraševanja iz učbenikov
Zakaj torej cene v kapitalizmu nenehno naraščajo?
Načelo določanja cen smo se naučili že v šoli. To je »zakon ponudbe in povpraševanja«. Ko cene naraščajo, potrošniki zmanjšajo svoje povpraševanje, ko pa cene padejo, potrošniki povečajo svoje povpraševanje; zato se krivulja povpraševanja nagne navzdol v desno. Proizvajalci povečajo proizvodnjo, ko cene naraščajo, in zmanjšajo proizvodnjo, ko cene padejo; zato se krivulja ponudbe nagne navzgor v desno. Cena se določi na točki, kjer se ti dve krivulji sekata. Z drugimi besedami, ko je povpraševanje veliko in ponudba nizka, cene naraščajo; ko je povpraševanje majhno in ponudba visoka, cene padajo.
Vendar nekaj ne štima. Ali dejstvo, da cena hamburgerjev nenehno narašča, ne pomeni, da je v zadnjih 50 letih nenehno primanjkovalo ponudbe – ali pa, nasprotno, da povpraševanje (poraba) vztrajno narašča? Toda ali v naši družbi res primanjkuje ponudbe? Ali ni nešteto primerov, ko se neprodano blago kopiči v skladiščih? Težko je razumeti. Torej, ali je povpraševanje še naprej presegalo ponudbo? Če pogledamo naše vsakdanje življenje, tudi to ni lahko razumeti. Veliko povpraševanje pomeni, da imajo ljudje veliko denarja in nenehno kupujejo stvari – toda ali to pomeni, da so se naše gospodarske razmere tako zelo izboljšale?
Tudi če se plače nekoliko zvišajo, se zvišajo tudi cene, zato ali ni nerealno pričakovati, da se bo naš življenjski standard bistveno izboljšal ali da bomo porabili veliko več?
Na koncu pridemo do zaključka, da tega pojava naraščajočih cen ni mogoče pojasniti zgolj z "zakonom ponudbe in povpraševanja". Ali to pomeni, da deluje še kakšen drug zakon? Skrivnost nenehno naraščajočih cen je v dejstvu, da se je "ponuda denarja" povečala. Ko se količina denarja poveča, se vrednost denarja zmanjša in posledično cene rastejo.
Ko se denarna masa poveča, se cene zvišajo
Kadar koli se količina česar koli poveča, se njegova vrednost neizogibno zmanjša. Če 10 ljudem damo 10 hlebcev kruha, lahko rečemo, da je vsak hlebec kruha zelo dragocen. Ker lahko vsak človek poje samo en hlebec, se ta hlebec šteje za zelo dragocenega in zato lahko rečemo, da ima »visoko vrednost«. Kaj pa, če bi 1,000 hlebcev kruha dali 10 ljudem? Psihološko bi ljudje verjetno mislili: »Imam veliko kruha,« in posledično enega samega hlebca ne bi cenili tako visoko kot prej. Z drugimi besedami, ko se količina kruha povečuje, se njegova vrednost zmanjšuje.
Podobno se z naraščanjem količine denarja zmanjšuje njegova vrednost. Ker se vrednost denarja zmanjšuje, pridemo do zaključka, da se posledično zvišajo cene blaga. Posledično, tudi če se ponudba kruha ne zmanjša, hlebec kruha, ki je nekoč stal 1 dolar, zdaj stane 5 dolarjev.
Izraz »cene naraščajo« pomeni, da se količina blaga, ki jo lahko kupite z isto vsoto denarja, zmanjšuje. Če ste na primer leta 2000 lahko kupili celo skušo za 3 dolarje, bi leta 2010 za 3 dolarje lahko kupili le še skušin rep. To pomeni, da je vrednost denarja padla. Navsezadnje pravi pomen izraza »cene naraščajo« ni v tem, da je »cena blaga postala dražja«, temveč v tem, da se je »vrednost denarja zmanjšala«.
Leta 1970 je bilo za 1,000 dolarjev mogoče kupiti približno 28.57 unče zlata. To je bilo zato, ker je bila cena zlata takrat 35 dolarjev za unčo. 10. septembra 2024 je cena zlata dosegla rekordnih 2,532.70 dolarja za unčo. Zato je danes za 1,000 dolarjev mogoče kupiti približno 0.395 unče zlata. To pomeni, da se je cena zlata zvišala za približno 72-krat, kar hkrati kaže, da se je vrednost denarja znižala za enak znesek. Ta sprememba je posledica kombinacije dejavnikov, vključno s povečanjem denarne ponudbe in gospodarskimi razmerami.
Morda bi kdo pomislil: Za nadzor inflacije moramo le regulirati »denarno ponudbo«. Če se denarna ponudba ne poveča, bi začeli veljati običajni »zakoni ponudbe in povpraševanja«, cene pa bi naravno nihale – včasih bi naraščale, drugič pa padale. Žal pa kapitalizem nima moči, da bi reguliral to »denarno ponudbo«. Ali, natančneje, »denarna ponudba« se mora nenehno povečevati. To je sama narava kapitalistične družbe. Če se denarna ponudba ne poveča, kapitalistična družba, v kateri živimo, ne more pravilno delovati. To je prav tako samoumevna izjava kot: »Če plačani delavec ne prejme plače, je njegovo preživetje ogroženo.« Zato je izjava »zmanjšajte denarno ponudbo, da bi nadzorovali inflacijo« podobna temu, kot če bi plačanim delavcem rekli: »Ne bomo vam plačali plače, zato trdo delajte za naše podjetje.« Žal je pričakovanje, da bodo cene v kapitalistični družbi padle, nič drugega kot »naivna predstava«.
Zakaj vlada uvaja "ukrepe za stabilizacijo cen"
Rekli smo že, da cene v kapitalizmu nenehno naraščajo. Vendar pa se postavlja vprašanje, zakaj vlada dosledno uvaja tako imenovane "ukrepe za stabilizacijo cen".
Ali lahko ti vladni ukrepi resnično ustavijo inflacijo v kapitalizmu? Preprosto povedano, čeprav lahko "zajezijo" stopnjo inflacije, sami po sebi ne morejo bistveno znižati ali stabilizirati cen.
Včasih vidimo takšne članke v časopisih.
"Vlada napoveduje, da bo stopnja inflacije cen življenjskih potrebščin letos ostala stabilna pri 1.7 %."
Ko to slišijo, večina ljudi morda pomisli: »Cene se morajo stabilizirati,« vendar dejstvo ostaja, da so se cene še vedno zvišale za približno 1.7 %. Z drugimi besedami, to ne pomeni, da se potrošniške cene sploh niso zvišale; preprosto pomeni, da so se »zvišale le za 1.7 %«. Stopnja rasti cen ni posebej hitra; cene zgolj vztrajno naraščajo. Navsezadnje dejstvo, da cene še naprej naraščajo, ostaja nespremenjeno.
Pravzaprav vlada izvaja ukrepe za stabilizacijo cen z znižanjem cen komunalnih storitev, davčnimi spodbudami in izboljšanjem distribucijskih struktur. Vendar teh ukrepov ni mogoče uporabiti v širokem obsegu, ker niso v skladu s tržnimi načeli kapitalizma.
